Predstavljamo mlado podjetnico Mašo Senčar

Unikatne torbice so plod njene lastne blagovne znamke Mzuzu Design

Predstavljamo mlado podjetnico Mašo Senčar, ki se pogumno podaja v svet mode in šiviljstva. Diplomirana prevajalka je svojo priložnost našla v izdelavi unikatnih, ročno izdelanih torbicah. Maša se je pred letom dni vključila v projekt socialnega podjetništva za mlade "Set up!". V okviru projekta je razvijala svojo idejo in se po zaključku projekta, preko Zavoda za zaposlovanje, vključila še v izobraževalni program za mlade ženske podjetnice. Maša je svojo prvo torbo naredila, ker v obstoječi ponudbi ni našla ničesar takega, kar bi ji ustrezalo. Od prve torbe, ki jo je zašila pred desetletjem, je zelo napredovala in prav zaradi povpraševanja iz okolja začela razmišljati o lastnem podjetju.

Pogovarjali smo se z Mašo Senčar, mlado podjetnico, ki se iz prevajalstva podaja v svet mode.

Od kod ideja za lastne torbice?
Na idejo, da bi si sama izdelala torbico, sem prišla zato, ker nisem našla takšne torbice, ki bi mi ustrezala, ki bi jo hotela kupiti in to kljub poplavi ženskih torbic na trgu. Torej da bi bila iz blaga, hkrati pa ne samo navadna vreča, ker nisem ravno ljubiteljica umetnega usnja.

Kaj si po izobrazbi?
Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana slovakistka in polonistka (prevajalka).

In kako se znajde diplomirana prevajalka v svetu mode in šivanja?
Moja nona je bila šivilja in skupaj sva šivali oblekice za moje punčke. Svojo prvo torbico (beri navadno vrečo) pa sem zašila, ko sem bila v prvem letniku fakultete (leta 2005) ter prvih nekaj izdelkov tudi prodala. Svojo še vedno nosim, z njo redno hodim v trgovino.

Kako je potekalo učenje izdelave torbice?
Torbice sem se učila izdelovati precej časa, praktično se učiš ves čas, saj hočeš odkriti vedno nove "fore". Preko Zavoda za zaposlovanje sem hodila na šivilski tečaj, kjer sem izdelala svojo prvo pravo torbico. Potem sem jih opazovala tudi na spletu in proučevala, kako so narejene. Veliko razmišljam o posameznih krojih in o možnih rešitvah za posamezne modele ter potem nekaj skombiniram.

Velikokrat pa naredim zares dobro torbico šele, ko vidim kos blaga, ko začutim, kaj lahko iz njega naredim. Po duši sem perfekcionistka in moja torbica, pa če se samo učim izdelovati nov kroj, mora biti narejena tako, da bi jo lahko potencialno že postavila na prodajno polico.

Kako je bilo z opremo, s šivalnimi stroji?
Začela sem šivati na noninih šivalnih strojih, kadar sem bila pri njej. Potem sem dobila od mamine prijateljice svoj prvi šivalni stroj, ki mi služi še danes, in lahko sem šivala doma. S časoma pa sem pričela sama kupovati stroje, močnejše, tudi take, da lahko šivam z usnjem.

Kdaj si ugotovila, da bi lahko šivala torbice za prodajo?
Nekaj časa sem bila brezposelna. Razmišljala sem kako in kaj, saj za moj poklic ni veliko služb, so bolj občasne priložnosti. Prijavila sem se na usposabljanje, na projekt Set up, ki ga je izvajal Mladinski center Šentjur. Tja sem sicer šla s popolnoma drugo idejo (z družabno igro Pošasti v vrsti) in jo nekaj časa razvijala. Ko sem jo testirala na trgu sem videla, da ni dovolj kupcev za moj izdelek, sem se odločila, da se bom osredotočila na torbice.

Kakšne so tvoje torbice? Po čem se razlikujejo od tistih, ki so že na trgu? Od tistih s Kitajske?
Predvsem v tem, da so unikatne, izdelane v Sloveniji in da jih v celoti izdelujem sama. Pa tudi v ceni – na žalost tu Kitajcem ne morem konkurirati. Seveda pa je glavno zavedanje mojih strank, da kupujejo izdelek, ki je kakovostno narejen ter lahko tudi po njihovih željah in potrebah.

Kaj je sledilo po zaključku projekta Set up?
Preko Zavoda za zaposlovanje se mi je ponudila priložnost in vključila sem se v 100 urni program "Podjetništvo je ženskega spola". Gre za program z razdelanimi delavnicami, ki so priprava na samostojno poslovno pot. Vključene v program pa lahko zaprosimo za subvencijo pri odprtju s.p.-ja.

Kakšna se ti zdi samostojna poslovna pot?
Ko pogledaš nekoga, ki je uspešen, se ti zdi, da je res na vrhu, da mu gre samo navzgor, nikoli navzdol, tega ne vidiš. Ko pa tebi zdrsne, se vprašaš ali si že na dnu? Ali je to to? Poslovna pot gre tako navzgor, kot navzdol, ima vzpone in padce. Na srečo me okolje, moji bližnji, močno podpirajo na moji poslovni poti, me potiskajo naprej.

Kako je s prodajnimi kanali?
Osredotočila sem se na najbolj prometne, na tiste, ki jih uporablja več milijonov ljudi. Začela sem s promocijo na Facebooku, imam tudi lastno spletno stran. Se pa zavedam, da je slovenski trg majhen, in tako sem se registrirala na Etsy-ju. Pred kratkim so me prepričali, da danes nujno potrebujem tudi Instagram, da me lahko stranke in oboževalci najdejo tudi tam. So pa to trenutno edini kanali, ki jih bom nekako še lahko obvladovala s svojim one-woman bandom.

Bi dala kakšen nasvet mladim?
Mladim bi svetovala, da vztrajajo in si upajo, predvsem, da si upajo sanjati in te svoje sanje tudi zaživijo.

Maša o projektu "Set up!"
Luštno smo se imeli. Spoznala sem nekaj novih ljudi in z nekaterimi sedaj sodelujem tudi poslovno. Takrat sem na usposabljanje že prišla z željo, da želim na poslovno pot, pa čeprav sem med projektom idejo zamenjala. Vedela sem, da je to tisto, kar želim početi. Vse delavnice so mi res pomagale, da sem se lahko bolj poglobila in tako sem videla, da tista moja prva ideja ne gre skozi in tudi zakaj ne gre skozi. Vse kar je bilo na projektu, mi je prišlo prav, saj sem se naučila marsikaj in ugotovila koliko stvari je potrebnih, da zaženeš svoje podjetje. Sama ideja in samo odprtje podjetja nista dovolj – potrebno je postoriti še veliko drugega in se dobro seznaniti in pripraviti na poslovanje. Super je bilo, ko smo šli v Romunijo, takrat smo raziskovali socialno podjetništvo, čeprav mi ta ideja ni tako blizu, sem pa spoznala veliko novih ljudi in videla kje vse so priložnosti socialnega podjetništva.

Zahvaljujemo se Knjižnici Šentjur in Bumcaffee-ju, ki so nam odstopili prostore za fotografiranje torbic.

Na Mladinskem centru Šentjur, organizacijska enota Razvojne agencije Kozjansko, v okviru projekta Set up!, na katerem mladi spoznavajo svet socialnega podjetništva, predstavljamo mlade podjetnike iz širšega območja, ki so lahko vir navdiha in idej, vsem ki želijo vstopiti v svet podjetništva. Projekt sofinancira Evropska komisija iz programa Erasmus+ Mladi v akciji.