Morda hudičeva zel, a vsestransko uporabna

Z novembrskega izobraževalnega ponedeljka o pridelavi in uporabi industrijske konoplje

Na novembrskem izobraževalnem ponedeljku je bila navadna konoplja (Cannabis Sativa L.) predstavljena kot vsestranska, uporabna rastlina, v preteklosti prepovedana, ki pa se s svojo uporabnostjo vrača kot rastlina prihodnosti v industriji, prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Predavala je Maja Klemen Cokan, univ. dipl. inž. zoot., terenska kmetijska svetovalka.

Konoplja je edini naravni vir, ki lahko poskrbi za svetovno povpraševanje po tekstilu, papirju, transportu, domači in industrijski energijski potrebi, hkrati pa čisti ozračje, obnavlja prst in zmanjšuje onesnaževanje.

Trg za industrijsko konopljo je izginil, še preden so jo prepovedali zaradi vsebnosti psihoaktivnih substanc. Z njo je človeštvo živelo že od svojih najzgodnejših dni, vendar so jo pod pritiski ameriških velekapitalistov s področja naftne in kemične industrije na začetku 20. stoletja, uspeli izriniti s trga in prepovedati. Ugotovili so namreč, da bi jim konoplja lahko uničila posel, saj se lahko vse, kar se danes izdeluje iz nafte (od energentov do kemičnih izdelkov), izdela tudi iz konoplje. V tistem času so prišla na trg tudi najlonska vlakna, ki so jim vlakna konoplje predstavljala hudo konkurenco tako po ceni kot njeni uporabnosti.

Zaradi omamnih lastnosti nekaterih njenih sort jim jo je uspelo prepovedati kot rastlino, t. i. hudičevo zel, ki uničuje naše zdravje.

Vendar pa se konoplja vrača na naša polja kot ena najbolj vsestransko uporabnih in koristnih rastlin, kar jih pozna človeška civilizacija.

Konoplja spada v skupino najhitreje rastočih in za gojenje najmanj zahtevnih rastlin. Za svojo rast ne potrebuje gnojenja in ne škropljenja pred škodljivci. Je zelo neizbirčna glede kakovosti zemljišča. Ima zelo malo naravnih sovražnikov, pa še pred temi se lahko ubrani sama. Do polne zrelosti in višine zraste v 60 do 130 dneh. Sorte, ki so primerne za pridelavo v našem podnebju, dosegajo višino tudi do 5 m ali več. Ko se konoplja požanje, ostane njiva očiščena vseh škodljivcev in plevela, njene globoke in razvejane korenine, ki po žetvi sprhnijo, pa poskrbijo, da je zemlja zrahljana in dobro zračena. Ker iz zemlje črpa težke kovine je primerna tudi sanacijo zemljišča in njeno ponovno kultivizacijo. Njena predelava obremenjuje okolje manj kot predelava drugih industrijskih rastlin.

Maja Klemen Cokan je predstavila tudi Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka U.l. 40/2011, kjer je med drugim navedeno, da je v Republiki Sloveniji dovoljeno gojenja konoplje ali vrtnega maka na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,1 hektarja. Vlogo za pridobitev dovoljenja za pridelovanje konoplje je potrebno vložiti na Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo do 10. maja vsako leto posebej.

Konoplja, v obliki biodizelskega goriva, lahko zelo hitro nadomesti kmetovo odvisnost od naftne industrije pri poganjanju vseh kmetijskih in drugih strojev. Lahko jo predelamo v metan, metanol ali bencin, s stroški, ki so nižji od predelave nafte. Iz konoplje lahko dobimo 10-krat več metanola kot na primer iz koruze.

Za različne namene se lahko uporabi prav vse dele rastline:

V industriji je konopljino olje osnova za izdelavo firneža, lakov, barv, različnih vrst mil in pralnih praškov. Papirna industrija odpadke od obdelave stebel uporablja za papir in lepenko; uporabljajo pa se tudi kot polnila za ležišča, za toplotno izolacijske in druge gradbene materiale; olesenela konopljina stebla so surovina za destilacijo v alkohol, ki je lahko bio gorivo za pogon strojev in za ogrevanje. Konopljino vlakno je dolgo od 20 do 200 cm in je trdno, trpežno in prožno ter primerno kot surovina za sukanec, vrvice, vrvi, ribiške mreže. Iz vlaken se lahko izdelujejo gasilske cevi, talne in zavorne obloge, umetno svilo in jermene pri motorjih. Iz preje so stkane vreče, blago za spodnje perilo, srajce, hlače, obleke, posteljnina, dekorativno blago, preproge, šotorsko platno in jadra.
Za prehrano ljudi se iz celih, zmletih, suhih ali kuhanih semen lahko pripravljajo različne jedi. Iz moke se izdeluje kruh in pecivo; kalčki se uporabljajo za solate in juhe; olje, bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami in vitaminom E, se uporablja za solatne prelive in kuho…
Za prehrano živali. S celim semenom krmimo kokoši in druge ptice, z biološko visoko vrednimi pogačami pa krmimo govedo in drobnico.
V kozmetiki se s pomočjo ekstrahiranja listov in cvetnih listov pridobivajo eterična olja, ki se uporabljajo pri zdravilskih, kozmetičnih izdelkih in kot dodatek pijačam.