Aktualno
Po poti od Šentjurja do Kozjanske domačije
Preverjamo poti za 5-dnevni pohod po naši občini
Na nedeljo, 28. julija, ko so bile napovedane dnevne temperature nad 35˚C, smo se mi zagnano lotili testiranja še enega delčka naše poti. Odšli smo na pohod od Šentjurja do Kozjanske domačije pri Dobju - čez Kalobje. Startali smo zgodaj zjutraj, saj je poleti rana ura tudi hladna ura.
S Šentjurja smo najprej šli do Šibenika, tam zavili levo v hrib na cesto na Rifnik in jo zapustili nekje na pol poti do vrha, ko smo skrenili desno na Marijino romarsko pot; tej smo bolj kot ne sledili vse do Kalobja. Ker je bila z nami tudi Urška, domačinka, ki nam je pokazala par bližnjic, smo prišli pred kalobško cerkev še preden je sedemkrat odbilo v zvoniku. Tu smo si malce oddahnili, užili jutranje, še blagodejne, sončne žarke in se odpravili na srečanje z Elkom - Milkyem, ki nas je spremljal s Kalobja do Škarnic v sosednji občini Dobje, kjer ureja zeliščni park skupaj s svojimi prijatelji. Park, ki se razteza po zelo strmem hribu, je še v nastajanju, vendar smo že zdaj lahko spoznali številna zelišča, med katerimi me je najbolj navdušila črna meta - pred njeno svežino se lahko skrijejo čisto vsi žvečilni gumiji z zamrzovalnim učinkom! Navdihujoča je tudi zagnanost Milkyeve druščine, ki skuša ustvariti zeliščne grede na neprijaznem pobočju zgolj z ročnim delom in v duhu permakulture, s posluhom za vsako bilko in živalco.
Po prijetnem druženju med rastlinjem v Škarnicah se je naša ekipa odpravila naprej čez Dobje do Kozjanske domačije v Ravnem, kjer smo ob 10. uri dopoldan, še pred ta kruto vročino, zaključili pohod. Obsedeli smo v senci drevesa in se spomnili na napis pod veličastno turško lipo v Dobju: šumenje listov je poezija.
Avtorica: Marjana Majcen
"Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije."
Nazaj