Aktualno

Prehodili 110-kilometrsko pot in odkrili skrite kotičke in izjemne panoramske razglede

5 dni odkrivali kulturno in naravno dediščino naše in sosednjih občin

Pet dni so udeleženci pohoda odkrivali našo kulturno in naravno dediščino, na vrhovih uživali ob dih zastajajočih razgledih in spoznavali nove ljudi. Najvztrajnejši, ki so se udeležili celotnega pohoda, so prehodili dobrih 110-kilometrov, približno 20 na dan.

Prvi dan je osem pohodnikov, od tega trije petdnevni in pet enodnevnih, prehodilo dobrih 22 km, da so iz Šentjurja prišli do Planine pri Sevnici. Vendar pa jih pot ni vodila naravnost proti Planini, ampak so najprej zavili proti Vrbnemu, kjer so si ogledali miniaturo srednjeveškega gradu. Jože Tofant že desetletje v živi skali ob družinski hiši gradi mini grad, ki ga je posvetil plemiški družini Celjskih. Naslednji postanek so pohodniki imeli že čez 15 minut pri rojstni hiši Franja Malgaja v Hruševcu, kjer jim je gospod Virant spregovoril o Malgaju in njegovem pomenu za Slovence. Po ogledu so se odpravili proti Ferleževemu mlinu v Šibeniku. Karol Ferlež je v dobri uri predstavil zgodovino mlina in postopke mletja žita. Mlin ima status tehničnega kulturnega spomenika in je edini v Sloveniji, ki ima silose za žito v sami stavbi. Po ogledu mlina so se pohodniki odpravili do vrta Rifnik družine Mauer. Mauerjevi so na vrtu posadili največjo zbirko iglavcev v Sloveniji, na vrtu pa se poleg številnih raznolikih vrst bohoti še okoli tristo različnih host. Pohodniki so tam degustirali še plodove tise, ki v nasprotju s splošnim prepričanjem niso strupeni, temveč zelo okusni, strupena je samo koščica v plodu. Po ogledu vrta je sledil prvi resen vzpon, vzpon na Kalobje. Ogledali so si romarsko cerkev Marijinega imena, župnik Peter Orešnik pa jim je razložil zgodovino župnije, kraja in cerkve. Dobrovoljni so se spustili v dolino in za kratek čas zapustili občino Šentjur ter obiskali Škarnice, kjer so si ogledali zeliščni vrt, ki ga ureja Elko Salobir in se nato odpravili na Ravno do Kozjanske domačije. Tam so se dobro okrepčali, spočili in pripravili za nadaljevanje poti. Na Planino so prispeli ob 19. uri, se malo razgledali po trgu ter se nastanili v šoli.

Naslednje jutro so se pridružili novi eno- in dvodnevni pohodniki. Deset pohodnikov se je sprehodilo po planinskem trgu in si ogledalo muzejski zbirki Kozjansko žari in Etnološko zbirko Šmid ter se povzpelo na grad, kjer so si lahko ogledali še fotografsko razstavo. Nato so se odpravili do kužnega znamenja na Marofu, krenili proti ostanku vislic na Golobinjeku in se ustavili pri čebelarju Ernestlu Julijanu, ki jim je povedal, kako se prideluje med, kako in iz česa pridobimo čebelji vosek ter kako se naredi odlično medeno žganje. Sledil je vzpon po kalvariji na vrh Svetega Križa, ki se je za dobro uro spremenil v prostorno panoramsko restavracijo s čudovitim razgledom. Po okrepčilu in počitku so se pohodniki odpravili proti Prevorju čez Planinsko vas in Dobje pri Lesičnem ter pozno popoldne prispeli na Prevorje. Na veliko presenečenje so namesto mirne vasice igrale harmonike, saj sta istočasno potekali kar dve poroki, ena »bela« in ena zlata. Zvečer so si pod šolo naredili piknik in počakali na trdo temo, da so lahko v astronomskem observatoriju s pomočjo Marice Kamplet opazovali zvezde in ostale nebesne pojave.

Tretji dan si bo pet pohodnikov zagotovo zapomnilo, saj so na poti do prve znamenitosti zavili na napačno pot in se skoraj izgubili v gozdovih na Javoršici. A z malo dobre volje so le našli partizansko bolnico Javoršica R-6, tam pa jih je čakal Vinko Žlender, ki je kot partizanski kurir za potrebe te bolnice iz Podčetrtka tihotapil zdravila. Nato so se podali v Loko pri Žusmu, kjer so si ogledali muzejsko zbirko glažut v cerkvici sv. Leopolda. Po malici je sledil prvi zahtevnejši vzpon - na Žusem. Najprej so se ustavili pri gradu ter nato še pri cerkvicah sv. Valentina in sv. Jakoba. Po razgledovanju so se povzpeli še na Špičko in se skupaj s planincema iz planinskega društva spustili po zelo strmi poti v dolino ter se za nekaj minut ustavili pod Sveto Heleno. Okrepčani so osvojili še zadnji vrh pred večerjo na Ramni plaži. Niti slutili niso, da je bil to tudi zadnji, še tisti pravi, poletni dan.

Dež je naznanil jutro predzadnjega dne pohoda; sivo nebo, temna gladina vode, zapuščen ribiški dom in osem veselih pohodnikov na poti k novim dogodivščinam. S Slivniškega jezera so se povzpeli na Tratno in se nato spustili do Grobelnega, kjer jih je dež prisilil poiskati zatočišče pri dobrih ljudeh; teh na srečo pohodnikov ni manjkalo - vseh pet dni so skrbeli, da niso bili žejni  in da so se sladkali z domačimi dobrotami. Še preden so prišli do cerkve v Završah so morali še drugič iskati zavetje. Nato jim je Slava Hlade, oskrbnica završke cerkve, na kratko predstavila njeno zgodovino ter povedala, da je to ena redkih cerkva v Sloveniji, ki ostaja prijazna netopirjem. Pohodniki so tu izkoristili priložnost in začeli neumorno zvoniti z zvonovi. Seveda je to zbudilo pozornost bližnjega soseda, ki je prišel pogledat, kaj se dogaja. Ko mu je odleglo, da ni nič hudega, je pohodnike povabil k sebi domov. Po kratki pavzi se je skupina nato odpravila proti Unišam, vendar pa je močan naliv ponovno prisilil pohodnike, da so poiskali zavetje pod bližnjo streho. Do rojstne hiše Antona Martina Slomška so prišli mokri, a zadovoljni, ker so vedeli, da bo kmalu sledilo kosilo. Gospa Alenka Priimek jim je razkazala Slomškovo hišo in povedala, da iščejo stalnega oskrbnika, ki bi lahko v tej hiši tudi stanoval. Po naslednjih treh kilometrih je sledil ogled spominske sobe kartografa Blaža Kocena na Hotunjah in kosilo na ekološki kmetiji Debelak. Dež je naredil svoje in pohodniki so zaradi dve-urne zamude in velike želje po ogledu miroljubne kmetije Valpatič na Ostrožnem pri Ponikvi skočili na vlak. Kljub vsemu so do cilja potrebovali še pol ure hoje. Po nekaj uvodnih besedah je Stanko Valpatič pohodnikom razkazal kmetijo, jim predstavil svoje izdelke ter jih postregel z okusno vegetarijansko večerjo. Valpatičevo alternativno kmetovanje je posebno zato, ker ne uporablja živali ali živalskega gnoja, čeprav so živali na kmetiji prisotne - te so tu našle zavetišče in bodo lahko živele do naravne smrti. Trojica pohodnikov, ki je ostala na kmetiji, je izkoristila priložnost in prenočila na seniku.

Zgodaj zjutraj so se ob petju treh petelinov prebudili trije pohodniki, katerim sta se nato pridružila še dva. Z Ostrožnega so po obilnem zajtrku in jutranjem dežju krenili proti Pletovarjem. Po poti so opazovali vinograde, njive, travnike in pašnike. Po postanku in malici na enem izmed pletovarskih vikendov so se odpravili proti Dramljam in naprej do kužnega znamenja v Marija Dobju. Od tam so krenili proti Cerovcu, kjer so se ustavili pri partizanski bolnici Zima. Pot so nato nadaljevali proti ribnikom na Proseniškem, od tam pa so se vzpeli na Rozalijo. Pri ogledu cerkve, ki jim jo je razkazala skrbnica Mojca Štor, se jim je pridružila še nova pohodnica. Nato so se skupaj odpravili do Podgrada, se ustavili pri spominski plošči Valentinu Orožnu in se z veseljem spustili do Mladinskega centra Šentjur. Utrjeni pohodniki so na cilj prispeli dobro uro prej, kot so načrtovali, in zadovoljnih obrazov zaključili prvi petdnevni pohod po naših krajih, hribih in dolinah.

"Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije."