V Šentjurju gostili priznanega naravovarstvenika Antona Komata

Predaval o dobrih praksah lokalne samooskrbe v Sloveniji in priložnostih za zaposlovanje

Mladinski center Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, je v ponedeljek, 17. marca, gostil priznanega naravovarstvenika, ekologa in aktivista Antona Komata. Predavanju je prisluhnilo skoraj 60 ljudi.

"Globalno 'sranje' lahko rešimo samo na lokalni ravni", Anton Komat.

Komat je predavanje začel s predstavitvijo petih oblik kriz, ki so nas že oziroma nas bodo prizadele v prihodnjih desetletjih. V središču kriz se vedno bolj kristalizira pomen prehrane, vode in energetske neodvisnosti. Velesile s temi tremi vzvodi kontrolirajo čedalje več držav in narodov ter jih držijo v popolnem ali polovičnem sužnje lastniškem odnosu.

Slovenija ima velike potenciale: rodovitno zemljo, zaloge pitne vode in energetske priložnosti v geotermalni energiji in bio masi ter ljudi z znanjem in veščinami. Žal pa vse te potenciale zadnjih 23 let zanemarjamo. V tem času smo iz 70 % prehranske samooskrbe padli na 35 %. V zadnjem desetletju so vsak dan v Sloveniji izginile do 3 male kmetije, ki so pomembno sooblikovale našo prehransko samooskrbo. Slovenci na leto uvozimo za 2 milijardi evrov hrane. Grobo preračunano je to na letni ravni dovolj denarja za financiranje 150.000 delovnih mest s povprečno slovensko neto plačo, ki je lani znašala okoli 1000 evrov na mesec.

Slovenci uvozimo vsako leto za 2 milijardi evrov hrane.

Zaradi intenzivnega kmetovanja in industrijsko predelane hrane dnevno uživamo strupe in kemikalije ter si postopoma uničujemo zdravje. Komat je opozoril, da se med ljudmi, še zlasti med otroki, kot epidemija širijo bolezni, kot so diabetes, levkemija. Dodal je še, da številne bolezni ustvarja farmacevtska industrija, ki si z razvojem zdravil in lobiranjem v zdravstvu ustvarja nove trge za prodajo svojih izdelkov.

Šolska in vrtčevska prehrana v Sloveniji je letno vredna okoli 85 milijonov evrov.

Rešitev slovenskega malega kmeta se ponuja v kooperativah, v ponovnem vzponu zadru-žništva. Komat je kot primer dobre prakse predstavil projekt Urbane brazde, ki je potekal v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Takrat so za prebivalce Maribora pripravili vrtove in skupaj s kmeti v okolici Maribora organizirali oskrbo šol in drugih javnih zavodov s kruhom in pridelki. Samo v vseh šolskih kuhinjah v Sloveniji se dnevno skuha do pol milijona obrokov na dan. Letno šole in vrtci za šolsko kuhinjo porabijo okoli 85 milijonov evrov, a zaradi sistema javnega naročanja, ki je izrazito naklonjen za veletrgovce z živili, so kmetje odrinjeni na stran.

Z ureditvijo 85 vrtov na enem hektarju obdelovalne zemlje lahko dvignemo kvaliteto življenja članom 85 gospodinjstev v urbanih naseljih.

K samooskrbi s prehrano, k spodbujanju zdravega načina življenja ljudi lahko daleč največ pripomorejo občine s spodbujanjem vrtičkanja občanov in pomočjo kmetom pri organiziranju lokalne samooskrbe vseh občanov. Na hektarju obdelovalne zemlje je lahko do 85 vrtov, kar lahko pomembno vpliva na kvaliteto življenja članov do 85-ih gospodinjstev; še posebej v času poostrene ekonomske krize in rastoče brezposelnosti.

Združeno kraljestvo Velike Britanije ima trenutno 70 % samooskrbo, a s programom Food 2013 (Hrana 2030) želijo doseči 100 % samooskrbo, t. j. prehranske neodvisnosti prebivalcev Britanije. Komat je spomnil še na poskuse privatizacije vode, semen in vsiljevanje gensko spremenjenih organizmov ter kritiziral pristojne službe in ministrstva, ki so sprva vse te predloge Evropske unije opravičevala, kot potrebne.

Nazaj