MSS objavil poročilo o zaposljivosti mladih v letu 2015

Mladi ostajajo najranljivejša skupina na trgu dela

Pred dvema tednoma je Vlada Republike Slovenije poslala v javnost obvestila o stanju brezposelnosti in učinkih sprememb na področju trga dela, ki jih je država uvedla pred dvema letoma. Na prvi pogled je za mlade novica sijajna, a po podrobnejšem pregledu podatkov, še nimamo razloga za veselje.

Infografika: Mladinski svet Slovenije

4. junija je Ministrstvo za delo objavilo spodbudne podatke o padanju brezposelnosti v državi, kjer naj bi se zmanjševal predvsem delež brezposelnih do 29 let, ki se je zmanjšal za 1,8 odstotne točke in delež iskalcev prve zaposlitve. Vendar ugotavljajo, da se v izobrazbeni strukturi še vedno povečuje delež brezposelnih s terciarno izobrazbo in povečuje se delež dolgotrajno brezposelnih mladih.

V drugem poročilu, ki ga je pripravila delovna skupina za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela in je bil predstavljen na Vladi prejšnji teden, lahko najdemo še podatke, da so bile za mlade te spremembe dokaj ugodne v deležu novih zaposlitev za nedoločen čas, ki jih je bilo v letu 2014 v primerjavi z letom 2012 več zlasti med mladimi, na kar so pozitivno vplivali ukrepi za spodbujanje zaposlovanja mladih (Zakon o interventnih ukrepih na trgu dela in starševskem varstvu). Prve zaposlitve so se pogosteje sklepale za nedoločen čas. V obdobju od aprila do decembra 2013 glede na enako obdobje 2012 naj bi bilo tako sklenjenih za 36,4 % več pogodb za nedoločen čas, v enakem obdobju leta 2014 pa 30,4 % več kot leto prej. Pri teh podatkih ne moremo mimo dejstva, da je bila realizacija ukrepa oprostitve plačila prispevkov delodajalca preko interventnega zakona le polovična in možnost za več kot 3000 dodatnih zaposlitev mladih za nedoločen čas ni bila izkoriščena. Zato je nujno, da takšne spodbude za dolgotrajne zaposlitve mladih ostanejo eden ključnih ukrepov za zaposlovanje mladih.

Ti podatki, ki smo jim priča v zadnjih dneh, zvenijo dobro in za mlade je vsaka novica o več zaposlenih mladih, dobra novica. A še vedno, kakorkoli gledamo, mladi ostajajo najranljivejša skupina na trgu dela. Zadnji podatki dostopni na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) pravijo, da je bila v aprilu stopnja brezposelnosti mladih še vedno visoka 24,1 %, kar je več kot še enkrat več od splošne stopnje brezposelnosti. V zadnjih dveh letih je bilo spremenjene in sprejete veliko nove delovne zakonodaje, kjer naj bi bila zmanjšana varnost zaposlitve tista, ki bi imela pozitivne učinke na zaposlovanje mladih, predvsem za nedoločen čas.

Če želimo realno sliko zaposlovanja mladih in njihovega položaja na trgu dela, ni dovolj pogledati le odliv v zaposlitve in odjavo iz Zavoda. Ko pogledamo pobližje namreč naletimo na podatke, ki niso preveč spodbudni in ki v prihodnosti od Vlade, ministrstva in drugih akterjev, zahtevajo ukrepanje in pripravo takšnih rešitev, ki mladih ne bodo vedno znova postavljali v manjvreden položaj na trgu dela. V zadnjih dveh letih se je zmanjšala varnost zaposlitve in za mlade so zaskrbljujoči podatki, da je rast zaposlenosti v letu 2014 v veliki meri temeljila na zaposlitvah preko agencij za posredovanje delavcev, kjer so zaposlitve začasne in nepredvidljive. Kar je kar presenetljivo, glede na to, da se je dvakratno zmanjšalo število agencij (iz 231 na 94). Poleg agencijskega dela, je se je delež zaposlenih v delovnem razmerju znižal tudi na račun študentskega dela in samozaposlitev.

Mladi so še vedno najbolj ogrožena skupina pri začasnih zaposlitvah, kjer smo močno nad povprečjem EU. Delež zaposlenih za določen čas v skupnem številu zaposlenih je najvišji ravno med mladimi, kar 47,6 % zaposlenih za določen čas predstavljajo mladi, v EU je povprečje pri 32,2 %. Delovna skupina med vzroke za razširjenost začasnih zaposlitev med mladimi uvršča predvsem študentsko delo, ki sicer stalno pada v obsegu in se zmanjšuje za okoli 4 % na leto in se je od leta 2008 zmanjšal skoraj za polovico, zato je ta obrazložitev ob hkratnem naraščanju začasnih zaposlitev v teh letih nesmiselna. Po podatkih Umarja (15 - 24 let) smo mladi v Sloveniji (46,1 %) veliko bolj izpostavljeni delnim zaposlitvam kot v povprečju EU (32,5 %).

Po novi zakonodaji gre ureditev v smeri višanja stroškov prispevkov za socialno varnost pri oblikah dela, kjer ne gre za zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Tako se stroški poleg študentskega dela povečujejo tudi pri podjemnih in avtorskih pogodbah. Mladi so ob tem zaskrbljeni, da bodo izgubili možnosti za delo, četudi občasno, s katerim so imeli vsaj nekaj prihodkov.

In še nekaj o pripravništvih...V omenjenem poročilu je navedeno, da so institut pripravništva in vprašanja povezana z njegovim izvajanje področno uredili v vseh novih kolektivnih pogodbah v desetih panogah. Čeprav gre za delno ureditev so razlike med panogami kar precejšnje in ne gredo v smeri naših želja po enotni ureditvi pripravništev tako v javnem kot zasebnem sektorju. Problematično je, da v kolektivnih pogodbah ni opredeljeno plačilo, kot ga predvideva ZDR-1, dve panogi pa niti ne urejata pripravništva, ampak le prakso učencev, dijakov in študentov.

Pa še za konec, kaj so priporočila delovne skupine v prihodnje in kaj bomo imeli mladi od tega. "Lažne samozaposlitve", katerih žrtve so pogosto mladi naj bi se zmanjševalo z intenzivnejšim nadzorom, sprejelo naj bi se ukrepe za večjo ozaveščenost in preučilo ustreznost sodnega varstva. Čeprav naj bi finančne spodbude za zaposlovanje mladih v letu 2014 prispevale k zmanjšanju brezposelnosti mladih in večjemu deležu zaposlitev za nedoločen čas, bi bilo po mnenju delovne skupine smiselno poenotiti ureditev, ki je sedaj določena na več različnih načinov in z različno starostno opredelitvijo mladih ter proučiti potrebno višino oprostitev. Priporočajo tudi pripravo širše analize ustreznosti finančnih spodbud za zaposlovanje mladih, starejših in drugih specifičnih skupin ter preglednejšo ureditev spodbud, ki so sedaj določene v različnih predpisih.

Analiza ustreznosti finančnih spodbud je tako rekoč nujna, preden se sprejme nova shema Jamstva za mlade do leta 2020 in bi že lahko bila pripravljena. Upamo, da ne bo prinesla zmanjševanja sredstev za mlade, kot je to v navadi vladajočih v zadnjih nekaj letih. Jasno je, da si mladi zagotovo ne želimo dodatne segmentacije in razdrobljenost ukrepov. Potrebujemo ukrepe in spodbude, ki bodo kvalitetni, stalni in bodo omogočali dolgotrajnejše zaposlovanje mladih in lažje osamosvajanje.