Z januarjem za 14 evrov višja denarna socialna pomoč za prostovoljce

Z novim letom se zaradi gospodarske rasti povečujejo nekateri socialni transferji. Do sprememb prihaja tudi pri višini denarne socialne pomoči, ki bo odslej za približno 14 evrov višja tudi za vse njene prejemnike, ki so hkrati prostovoljci.

Do spremembe je prišlo zaradi gospodarske rasti v letu 2015, ki je presegla 2 %. Tako je s 1. januarjem 2016 prišlo do sprostitve nekaterih zakonskih omejitev pri usklajevanju socialnih transferjev s cenami življenjskih potrebščin. Ta so bila prej, zaradi gospodarske krize, večkrat zamrznjena z različnimi interventnimi ukrepi.

Tako je prišlo do spremembe pri višini denarne socialne pomoči, kar je lahko pomembno za prejemnike, ki so hkrati tudi prostovoljci. Velja namreč, da prejemniki denarne socialne pomoči, ki so hkrati tudi prostovoljci v prostovoljskih organizacijah, zaradi tega prejmejo nekoliko višjo denarno socialno pomoč kot prejemniki, ki niso delovno aktivni na takšen način.

S 1. januarjem se višina osnovnega zneska minimalnega dohodka povečuje iz 270,82 evra na 288,81 evra. Prejemnik denarne socialne pomoči, ki je samska oseba in hkrati prostovoljec, bo še naprej prejemal 128 % osnovnega minimalnega zneska. Takšen prostovoljec bo po novem zaradi višje osnove prejemal 361,01 evrov (prej 346,65 evrov) oziroma 80,87 evra (prej 75,83 evra) več kot prejemnik, ki ni prostovoljec oziroma ni delovno aktivna oseba (26. člen ZSVarPre).

Če denarno socialno pomoč prejema par in sta oba tudi prostovoljca, znaša njuna denarna socialna pomoč 199 % osnovnega minimalnega zneska. Takšen par bo tako po novem zaradi višje osnove prejemal 574,73 evra (prej 538,93 evra) oziroma 121,30 evra (prej 113,74 evra) več kot par, ki ni prostovoljsko oziroma delovno aktiven (26. člen ZSVarPre).

več o pogojih za višjo denarno socialno pomoč za prostovoljce.

Višina denarne socialne pomoči je po eni strani odvisna od t.i. osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki ga določi ministrstvo glede na rast cen življenjskih potrebščin, in po drugi strani od nekaterih osebnih okoliščin prejemnika, na primer: ali gre za samsko osebo, ali ima oseba otroke, ali je zmožna za delo, ali je delovno aktivna in podobno. Te okoliščine določajo odstotek osnovnega zneska, ki ga prejemnik dobi.