Aktualno
Tekmuješ na 2. Šentjurjevem kvizu? Poglej si naše namige ;)
Koliko poznaš našo občino, ki se razteza od Drameljskih goric na severu, do vrhov mogočnega Bohorja na jugu? Poznaš kakšno zanimivost ali pa mogoče kakšno legendo iz naše občine? Za tekmovalce na jutrišnjem 2. Šentjurjevem kvizu imamo namige ;)
1. namig: Poraba pitne vode
2. namig: Franc Guzaj
Septembra letos je minilo 140 let od smrti Franca Guzaja razvpitega razbojnika, odpadnika in za številne tudi dobrotnika oz. kozjanskega Robin Hooda. Guzaj je slovel po svojih domiselnih ropih, rad se je maskiral in izdajal za druge osebe, na primer kot gozdar, nemški trgovec, gospod, hlapec ali gospodinja in se neovirano premikal iz kraja v kraj. Le redko kdo pa ve, da je bil Guzaj zelo izobražen, po poklicu je bil policist, nemško je znal tako dobro, da je tistih nekaj mesecev, ko je bil zaprt in preden je sredi belega dne pobegnil iz zapora oz. odkorakal iz sodišča, delal kot sodni pisar.
3. namig: Josip Ipavec
4. namig: Ipavci v Šentjurju
Letos je minilo 215 let od priselitve padarja Franca Ipavca v takratni trg Sveti Jurij. Franc je odprl svojo ordinacijo v Šentjurju. Kot padar je, za razliko od takratnih zdravnikov, zdravil praktično vse bolezni. Bil je ranocelnik, izdrl je boleč zob, izrezal divje meso, zdravil s pijavkami ali kako drugače puščal kri, izdeloval svoja mazila, tinkture, pripravljal čajne mešanice... Za svoj čas je bil zelo napreden in je spremljal tehnološki in znanstveni napredek. Tako se je na Dunaju naučil, kako kirurško odstraniti sivo mreno in kot eden prvih izvajal takšne operacije na območju današnje Slovenije. Po lastnih načrtih je dal bližnjemu kovaču izdelati napravo, ki je proizvajala električni tok, s katerim je poskušal zdraviti bolnike. Znano pa je tudi, da je pri zahtevnejših operacijah, njegova žena Katarina igrala na klavir ter tako zamotila paciente, da so lažje prenesli operacijo.
5. namig: Najstarejša hiša v Šentjurju
@mladi.sentjur Kmalu bo 10. #kviz o občini #šentjur. Katera je najstarejša #stavba v Šentjurju? #mladi
♬ original sound - Mladi Šentjur
6. namig: Anton Martin Slomšek
Letos bi svoj 220. rojstni dan praznoval Anton Martin Slomšek. Slomšek se je rodil na večji kmetiji na Slomu, danes Uniše pri Ponikvi, zato ne čudi, da je njegov oče v svojem prvo rojencu videl prevzemnika kmetije. Šele materino zavzemanje in prigovarjanje tamkajšnjega kaplana Prašnikarja, ki je poučeval otroke v nedeljski šoli in Antonovi ljubezni do branja, pa četudi na skrivaj, je mlademu Slomšku odprlo pot v šole. Anton Martin Slomšek je Slovence spodbujal, da so brali knjige in časopise v slovenskem jeziku, peli in recitirali slovenske pesmi, govorili slovensko in se upirali ponemčevanju. Za potrebe šol je napisal učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ki so ga prevedli in uporabljali tudi na Češkem in v Rusiji. Zagotovo pa je Slomšek najbolj znan po prenosu sedeža škofije iz Sv. Andraža na Koroškem v Maribor. Tako je združil skoraj vse Slovence na Štajerskem v eno škofijo in pomagal utrditi slovensko kulturno mejo na severu.
7. namig: Veliki dami iz Planine pri Sevnici
Na Planini pri Sevnici sta se v razmaku 12 let v isti hiši rodili dve pomembni ženski. Prva je postala pisateljica Ana Wambrechtsammer, ki je najbolj znana po zgodovinskem romanu Danes grofje Celjski in nikdar več, druga je bila Ivanka Knific, kasneje Jeanette Foedransperg, ki je postala znana in cenjena operna pevka in profesorica petja na ljubljanski glasbeni akademiji.
8. namig: Gozdna železnica
V Loki pri Žusmu so pred stoletjem zgradili prvo od treh prog gozdne (ozkotirne) železnice. Tako so si olajšali spravilo lesa do žage, ki je delovala v Loki. Zgradili so tri proge, v skupni dolžini 5 km. Po eni od teh prog so prevažali tudi premog iz rudnika na Babni Gori. Železnica je delovala do druge svetovne vojne, po njej pa so jo razstavili.
Nazaj
Namigi za tekmovalce na 2. Šentjurjevem kvizu
