Kdo mora uporabljati davčne blagajne?

Od 2. januarja 2016 je obvezna uporaba davčnih blagajn. Vse do 31. decembra 2017 pa bo še mogoče pri gotovinskem poslovanju uporabljati vezano knjigo računov, potem bodo davčne blagajne obvezne za vse.

Kdo mora uporabljati davčno blagajno?

Zavezanec mora za obvezno uporabo davčne blagajne izpolnjevati tri pogoje (kumulativno), in sicer:

voditi mora poslovne knjige in evidence,
izdati mora račun za dobavo blaga ali storitev in
dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino.

Obstaja pa nekaj izrecnih izjem. Preko davčne blagajne tako ni potrebno potrjevati računov tistim, ki opravljajo:

dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji in za katere se kot kraj dobave šteje Republika Slovenija, če skupna vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu oziroma v preteklem koledarskem letu presega 35.000 evrov, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj teh dobav Republika Slovenija;
dobava telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci;
kontinuiranih dobav blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter v telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov, ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.

Katere so minimalne obveznosti v zvezi z davčnimi blagajnami?

Registracija poslovnega prostora oziroma prodajnega mesta pri FURSu.
Določitev oznak vseh oseb, ki bodo poslovale z gotovino (oznaka in davčna številka osebe).
Pridobitev ustrezne elektronske blagajne oziroma računalnika z opcijo internetne povezave ter ustrezno programsko opremo (slednja mora biti usklajena z zahtevami FURSa, omogočati pa mora tudi varovanje kopij podatkov).
Pridobitev namenskega digitalnega potrdila.
Obvestilo o obveznem izstavljanju računov in obveznem prejemanju računov za kupce.
Vsaj en izvod potrjene vezane knjige računov v primeru izpada elektrike ali internetne povezave.

Vezana knjiga računov:

Pri uporabi vezane knjige računov mora izdajatelj tovrstnih računov paziti, da nima v istem poslovnem prostoru davčne blagajne. Poslovni prostor je po novo sprejetem zakonu vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju.

Kot poslovni prostor zavezanca se lahko šteje del ali več ločenih delov nepremičnega prostora, v katerih se opravlja različna dejavnost. Premičen prostor je vsak premičen objekt ali elektronska naprava za izdajo računov. Elektronska naprava za izdajo računov se kot poslovni prostor zavezanca šteje v primerih, ko se račun ne izda v okviru premičnega objekta. Kot poslovni prostor zavezanca se šteje tudi vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem se izdajajo računi z uporabo vezane knjige računov.

Zavezanec v istem poslovnem prostoru ne sme uporabljati elektronske naprave za izdajo računov (davčne blagajne) in vezane knjige računov, razen če pride do izpada elektrike ali internetne povezave.

Poleg tega je potrebno vsakih 10 dni po elektronski poti sporočati podatke iz vezane knjige računov FURSu. Način izvajanja potrjevanja računov, pa mora zavezanec določiti z internim aktom.

Kazni za neupoštevanje zakona:

Razpon glob za neupoštevanje novih zakonskih pravil se giblje od 2.000 do 100.000 evrov za gospodarske družbe (do 150.000 evrov za velike gospodarske družbe) oziroma od 1.500 do 50.000 evrov za samostojnega podjetnika.

Kupec blaga oziroma prejemnik storitve je dolžan prevzeti račun in ga obdržati pri odhodu iz poslovnega prostra ter ga na zahtevo pokazati tržnemu inšpektorju ali davčnemu uslužbencu, sicer je lahko sankcioniran z globo v višini 40 evrov.

Pogovorno imenovani "zakon o davčnih blagajnah" pa ne določa le obveznost izdaje računa za izdajatelja, ampak tudi obveznost sprejema računa za kupca. Tako mora kupec blaga oziroma prejemnik storitve prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. V nasprotnem primeru bo lahko sankcioniran z globo v višini 40 evrov.

Negotovinsko poslovanje:

"Plačilo z gotovino" je plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo. K poslovanju z gotovino se štejejo tudi plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in drugimi podobnimi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev.

Plačilo računa preko PayPala ali z nakazilom na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, pomeni, da je račun plačan negotovinsko. Za tako plačane račune ni obvezno davčno potrjevanje podatkov o računu.